Omemba: Chiara Pavan

»Izgubili bomo svojo identiteto.«

»Ljudje v Rimu morajo razumeti, da ta katastrofa ogroža življenja na tisoče družin in podjetij.«

»Zakaj bi jedli tuno, ki ni od tu, imamo pa toliko rakovice? In meso je res okusno, slajše od škampov.«

»Ja, ja, meso je dobro, ampak to niso kot naši raki.«

»Veš, koliko rakovic potrebuješ za dva kilograma mesa? Sto. To je največja težava.«

»Imamo ogromno krizo, ki je prizadela na tisoče ribičev in boriti se proti temu s kuharsko knjigo, je narobe.«

»Najprej se je treba naučiti, kako jo očistiti, potem jo razrežeš na štiri dele in jih postaviš za 4 minute v pečico. Tako bo meso zelo sladko in mehko.«

»To ni rešitev, a bistvo je, da lahko rakovice uporabimo kot odličen vir proteina in s tem vsaj malce razbremenimo ekosistem.«

»Ne, uživanje rakov ni dolgoročna rešitev. S tem ga ne bomo iztrebili.«

»Osebno mi je sicer malce čudno, da propagiram uživanje živali, saj v Venissi delamo predvsem z zelenjavo, ampak v tem primeru menim, da je nujno potrebno uživanje rakovic.«